Sodišče v prid asistentu, ne FHŠ (09. 12. 2010)
Prvostopenjsko delovno sodišče v Kopru je v primeru tožbe asistenta Tomaža Gregorca proti Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (FHŠ) dosodilo v prid asistenta, so sporočili iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)... (več v povezavi)
Vir: STA
Primorska.info - december 2010
Tožbo je dobil asistent, FHŠ bo morala plačati neizplačane plače (10. 12. 2010)
Prvostopenjsko delovno sodišče v Kopru je v primeru tožbe asistenta Tomaža Gregorca proti Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (FHŠ) dosodilo v prid asistenta... (več v povezavi)
Avtor: Nina Jurinčič
+ komentarji
Prvostopenjsko delovno sodišče v Kopru je v primeru tožbe asistenta Tomaža Gregorca proti Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (FHŠ) dosodilo v prid asistenta... (več v povezavi)
Avtor: Nina Jurinčič
+ komentarji
Podpalmo.si - december 2010
Koprsko delovno sodišče odločilo v prid asistenta na FHŠ (10. 12. 2010)
Prvostopenjsko delovno sodišče v Kopru je v primeru tožbe asistenta Tomaža Gregorca proti na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (FHŠ) dosodilo v prid asistenta, so sporočili iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)... (več v povezavi)
Avtor: Uredništvo
Prvostopenjsko delovno sodišče v Kopru je v primeru tožbe asistenta Tomaža Gregorca proti na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (FHŠ) dosodilo v prid asistenta, so sporočili iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)... (več v povezavi)
Avtor: Uredništvo
SVIZ - december 2010
V prid zaposlenega, ne fakultete (09. 12. 2010)
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) že od letošnjega poletja spremljamo razmere in dogajanje na Fakulteti za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem. Takrat nas je skupina pedagoških delavcev omenjene fakultete opozorila na pričakovano nezakonito nepodaljševanje pogodb za določen čas z novim študijskim letom, kar je vodstvo utemeljevalo s potrebo po zniževanju stroškov in z racionalizacijo študijskega procesa. Ker so obstajali pokazatelji, da je v preteklosti pri zaposlovanju za določen čas na FHŠ prihajalo do nezakonitosti, jih je SVIZ natančno preučil in vložil za zaposlene na fakulteti tožbe na delovno sodišče.
Delovno sodišče v Kopru se je v teh dneh v delovnem sporu zaposlenega na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, ki ga zastopa Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), zoper toženo stranko Univerzo na Primorskem odločilo v prid tožniku (na prvi stopnji). Razsodilo je, da sta tožeča in tožena stranka 1. oktobra 2010 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tožena stranka pa je dolžna tožniku od omenjenega datuma do vrnitve na delo plačati neizplačane plače ter davke in prispevke na izplačane plače.
Avtor: SVIZ
Vest.si - november 2010
Od mobinga do linča - (odgovor na spis Vesne Mikolič »Dejstva in resnice o FHŠ«) (27. 11. 2010)
Butalci so gadje: tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci – kaj mislite! – in ne pamet.
Fran Milčinski, Butalci, Zal. Karantanija, Ljubljana, b. d.
Najraje ne bi reagiral na to nenehno ponavljano deklamiranje o brezmadežnosti s podpisom dekanje UP FHŠ. Prvič zato, ker je utrujajoče brati venomer isto in dokazovati že ne vem kolikokrat dokazano, drugič pa zato, ker se vse to dogaja na diskurzivnem terenu, ki akterjem odreka osebno doživljanje nadlog in osebno odgovornost. Cicerov rek Nomina sunt odiosa (Pro Roscio), seveda dekontekstualiziran, je uporabljen za varovanje tistih, ki jih je po mnenju urednikov in ljudi iz medijev treba varovati zaradi kaste, v katero sodijo. In o tem, ali sodijo v pravo kasto, odloča urednikov (novinarjev) »instinkt«, »čut za spodobnost«, ne pa kako formalizirano merilo. In to ne glede na to, kako odiosæ so osebe, ki nosijo ta imena. Tako se zgodi, da vas krdelo uzmovičev in nastopačev lahko valja po blatu z vašim imenom in priimkom, delovnim mestom in še čim, če mu je le pripisan ali »pričuten« dostojanstveniški status, medtem ko vi (pa čeprav z vsaj enakimi formalnimi kvalifikacijami in z mednarodno znanstveno reputacijo, ki pa tega ne razglašate na jumbo plakatih) ne smete imenovati nikogar iz krdela, ki vas preganja, ker tako veleva medijski čut za spodobnost. V realnosti pa so stvari vselej načelne in osebne. Ali si lahko predstavljate zatiranje, ki ga ne izvajajo osebe in ne prenašajo osebe. Je zato kaj manj družben fenomen? Ali kaj manj govorite ad rem, če ne izpuščate persone, ki so avtorice teh rerum? ...(več v povezavi)
Avtor: dr. Drago B. Rotar
Butalci so gadje: tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci – kaj mislite! – in ne pamet.
Fran Milčinski, Butalci, Zal. Karantanija, Ljubljana, b. d.
Najraje ne bi reagiral na to nenehno ponavljano deklamiranje o brezmadežnosti s podpisom dekanje UP FHŠ. Prvič zato, ker je utrujajoče brati venomer isto in dokazovati že ne vem kolikokrat dokazano, drugič pa zato, ker se vse to dogaja na diskurzivnem terenu, ki akterjem odreka osebno doživljanje nadlog in osebno odgovornost. Cicerov rek Nomina sunt odiosa (Pro Roscio), seveda dekontekstualiziran, je uporabljen za varovanje tistih, ki jih je po mnenju urednikov in ljudi iz medijev treba varovati zaradi kaste, v katero sodijo. In o tem, ali sodijo v pravo kasto, odloča urednikov (novinarjev) »instinkt«, »čut za spodobnost«, ne pa kako formalizirano merilo. In to ne glede na to, kako odiosæ so osebe, ki nosijo ta imena. Tako se zgodi, da vas krdelo uzmovičev in nastopačev lahko valja po blatu z vašim imenom in priimkom, delovnim mestom in še čim, če mu je le pripisan ali »pričuten« dostojanstveniški status, medtem ko vi (pa čeprav z vsaj enakimi formalnimi kvalifikacijami in z mednarodno znanstveno reputacijo, ki pa tega ne razglašate na jumbo plakatih) ne smete imenovati nikogar iz krdela, ki vas preganja, ker tako veleva medijski čut za spodobnost. V realnosti pa so stvari vselej načelne in osebne. Ali si lahko predstavljate zatiranje, ki ga ne izvajajo osebe in ne prenašajo osebe. Je zato kaj manj družben fenomen? Ali kaj manj govorite ad rem, če ne izpuščate persone, ki so avtorice teh rerum? ...(več v povezavi)
Avtor: dr. Drago B. Rotar
Naročite se na:
Objave (Atom)